Sufara: nauči se brati Kur'an
Črko za črko, od prvega ا do branja pravih kur'anskih besed. Vsaka lekcija pokaže, od kod v ustih ali grlu črka izhaja, nato pa bereš besede, ki jih sestavljajo samo že naučene črke.
- 28 lekcij
- Človeški posnetki
- Animirani mahredži
- 260+ preverjenih kur'anskih besed
- Kviz po vsaki črki
Izberi črko – animacija pokaže položaj jezika in ustnic, rumena točka označi mahredž, modra črta pa pot zraka.
Klikni črko za izgovorjavo. Spodaj so oblike na koncu, v sredini in na začetku besede.
Kako poteka učenje s to sufaro?
- Spoznaj črko – poslušaj izgovorjavo in si na animaciji oglej, kje v ustih ali grlu nastane (mahredž).
- Gibki (harekati) – fetha (a), kesra (i) in damma (u) ter vaja zlogov z vsemi že znanimi črkami.
- Beri besede – kur'anske besede, sestavljene samo iz črk, ki jih že poznaš. Najprej preberi sam, nato preveri s pravo recitacijo. Gumb »Črkuj« besedo razstavi na zloge, kot v klasični sufari.
- Preverjanje – kratek kviz s poslušanjem. Ko ga opraviš, se črka obarva zeleno. Napredek se shrani v tvoj brskalnik.
Kaj so mahredži (izgovorna mesta črk)?
Mahredž (arab. مَخْرَج, mn. مَخَارِج) je mesto, iz katerega črka izhaja. Učenjaki tedžvida jih naštevajo 17, razvrščenih v pet glavnih področij:
- Džauf (الجَوْف) – prazen prostor ust in grla: dolgi samoglasniki ا و ي.
- Grlo (الحَلْق) – tri mesta: ء ه (najgloblje), ع ح (sredina), غ خ (najbližje ustom).
- Jezik (اللِّسَان) – deset mest za 18 črk, od ق zadaj do ث ذ ظ na konici.
- Ustnice (الشَّفَتَان) – ف, ب م in و.
- Nosna votlina (الخَيْشُوم) – gunna pri م in ن.
Arabska abeceda – vseh 28 črk
| # | Črka | Ime | Glas | Mahredž | Lastnosti |
|---|---|---|---|---|---|
| 1 | ا | Alif | A | Džauf: Džauf (prazen prostor ust in grla) | Medd |
| 2 | ب | Bā’ | B | Šefetan – ustnice: Obe ustnici (stisnjeni) | Kalkala |
| 3 | ت | Tā’ | T | Lisan – jezik: Konica jezika + koreni zgornjih sekalcev | Tanka (terkik) |
| 4 | ث | Thā’ | Th (mehki s) | Lisan – jezik: Konica jezika + robovi zgornjih sekalcev | Tanka (terkik) |
| 5 | ج | Jīm | Dž | Lisan – jezik: Sredina jezika + trdo nebo | Kalkala |
| 6 | ح | Ḥā’ | H (čisti grlni h) | Halk – grlo: Sredina grla | Tanka (terkik), Grlena črka |
| 7 | خ | Khā’ | H (hripavi h) | Halk – grlo: Zgornji del grla (najbližji ustom) | Debela (tefhim), Grlena črka |
| 8 | د | Dāl | D | Lisan – jezik: Konica jezika + koreni zgornjih sekalcev | Kalkala |
| 9 | ذ | Dhāl | Dh (mehki z) | Lisan – jezik: Konica jezika + robovi zgornjih sekalcev | Tanka (terkik) |
| 10 | ر | Rā’ | R | Lisan – jezik: Konica in del hrbta jezika + dlesni zgornjih zob | Tekrir |
| 11 | ز | Zāy | Z | Lisan – jezik: Konica jezika ob spodnjih sekalcih (žvižgajoča črka) | Safir |
| 12 | س | Sīn | S | Lisan – jezik: Konica jezika ob spodnjih sekalcih (žvižgajoča črka) | Safir, Tanka (terkik) |
| 13 | ش | Shīn | Š | Lisan – jezik: Sredina jezika + trdo nebo | Tefešši |
| 14 | ص | Ṣād | S (krepki s) | Lisan – jezik: Konica jezika ob spodnjih sekalcih + dvignjen zadnji del jezika | Debela (tefhim), Safir |
| 15 | ض | Ḍād | D (krepki d) | Lisan – jezik: Stranski rob jezika + zgornji kočniki | Debela (tefhim), Istitala |
| 16 | ط | Ṭā’ | T (krepki t) | Lisan – jezik: Konica jezika + koreni zgornjih sekalcev + dvignjen hrbet | Debela (tefhim), Kalkala |
| 17 | ظ | Ẓā’ | Z (krepki z) | Lisan – jezik: Konica jezika + robovi zgornjih sekalcev + dvignjen hrbet | Debela (tefhim) |
| 18 | ع | ‘Ayn | ‘Ain (globoki grlni glas) | Halk – grlo: Sredina grla | Grlena črka |
| 19 | غ | Ghayn | Gh (grleni r / gh) | Halk – grlo: Zgornji del grla (najbližji ustom) | Debela (tefhim), Grlena črka |
| 20 | ف | Fā’ | F | Šefetan – ustnice: Notranja stran spodnje ustnice + robovi zgornjih sekalcev | Tanka (terkik) |
| 21 | ق | Qāf | Q (krepki zadnji k) | Lisan – jezik: Najzadnejši del jezika + mehko nebo (ob jezičku) | Debela (tefhim), Kalkala |
| 22 | ك | Kāf | K | Lisan – jezik: Zadnji del jezika (malo bolj spredaj kot ق) + nebo | Tanka (terkik) |
| 23 | ل | Lām | L | Lisan – jezik: Sprednji robovi jezika + dlesni zgornjih zob | Tanka (terkik) |
| 24 | م | Mīm | M | Šefetan – ustnice: Obe ustnici (stisnjeni) + nosna votlina (gunna) | Gunna |
| 25 | ن | Nūn | N | Lisan – jezik: Konica jezika + dlesni zgornjih sekalcev + nos (gunna) | Gunna |
| 26 | هـ | Hā’ | H (mehki h) | Halk – grlo: Najgloblji del grla (ob glasilkah) | Tanka (terkik), Grlena črka |
| 27 | و | Wāw | W / V | Šefetan – ustnice: Obe ustnici (zaokroženi, ne stisnjeni) | Medd |
| 28 | ي | Yā’ | J | Lisan – jezik: Sredina jezika + trdo nebo | Medd |
Pogosta vprašanja
Kaj je sufara?
Sufara je začetni učbenik za branje Kur'ana. Po vrsti uči arabske črke, kratke samoglasnike (harekate), sukun, šeddo in tenvin, nato pa branje besed – dokler učenec ne zna samostojno brati mushafa.
Koliko časa traja, da se naučim brati Kur'an?
Z rednimi kratkimi vajami (15–20 minut na dan) večina začetnikov v nekaj tednih spozna vse črke in začne brati preproste besede. Za pravilno recitacijo je priporočljivo branje pred učiteljem.
Ali so posnetki pravi človeški glasovi?
Da. Črke izgovarja učitelj, besede v vajah branja pa so izrezki prave kur'anske recitacije beseda-po-besedo (vir: Quran.com).
Zakaj nekatere črke nimajo vadbenih besed?
V klasičnem (abecednem) vrstnem redu v Kur'anu ni besed, ki bi jih sestavljale samo prve črke (ا ب ت ث ج ح خ). Tam vadite zloge. Če želite prave besede brati takoj, izberite vrstni red »Hitri začetek« – pogoste črke (ا ل م ن …) pridejo prve in besede, kot so لَا، مَا، مِنْ, berete že od 2. lekcije.
Kako veste, da se posnetek ujema z zapisano besedo?
Vsak posnetek besede je samodejno preverjen s prepoznavo govora, naučeno na recitaciji Kur'ana: slišane črke in samoglasniki se morajo ujemati z zapisom. Uporabljamo samo besede, ki se končajo s sukunom ali dolgim samoglasnikom, zato je izgovorjava ob ustavljanju enaka zapisu.
Je sufara primerna za otroke?
Da. Lekcije so kratke, vizualne in z zvokom. Priporočamo, da starš ali učitelj sedi poleg otroka in ga spodbuja, da vsako črko in besedo glasno ponovi.
Posnetki črk: šejh Jalal. Besede in posnetki recitacije beseda-po-besedo: Quran.com. Diagram mahredžev je poenostavljena ponazoritev za učenje.