Islamski koledar temelji na lunarnem letu (hidžretskem koledarju), ki šteje 12 lunarnih mesecev s po 29 ali 30 dnevi. Začetek vsakega novega meseca je neposredno vezan na fizično ali astronomsko potrjeno videnje mladega luninega srpa (hilal) po sončnem zahodu na 29. dan tekočega meseca.
Temeljni hadis o opazovanju mlaja
Allahov Poslanec Muhammed ﷺ je dejal v verodostojnem izreku:
„Postite se, ko zagledate mlaj, in prekinite post (praznujte Bajram), ko ga zagledate. Če pa vam je nebo oblačno, potem dopolnite število dni meseca Ša'bana na trideset.“
(Sahih el-Buhari, 1909; Sahih Muslim, 1081)
Pravila opazovanja in pričanja
Islamski učenjaki so na podlagi Sunneta določili jasna pravila:
- Za potrditev začetka Ramadana zadostuje pričanje vsaj ene verodostojne, pravične in odrasle osebe (muslimana ali muslimanke), ki je s prostim očesom ali optičnim pripomočkom zagledala mlaj.
- Za potrditev zaključka Ramadana in začetek meseca Ševvala (Ramazanski bajram) se po večini učenjakov zahtevata vsaj dve pravični priči.
- Kadar je nebo povsem oblačno ali prašno, se ne ugiba, temveč se pretekli mesec zanesljivo zaokroži na polnih 30 dni.
Dova ob videnju mlaja
Ko je Poslanec ﷺ zagledal mlad mesec, je izrekel naslednjo lepo prošnjo:
„Allahu Ekber. O Allah, daj, da se nam ta mlaj prikaže z varnostjo in verovanjem, z mirom in islamom ter z uspehom v tistem, kar Ti ljubiš in s čimer si zadovoljen. Naš Gospodar in tvoj Gospodar je Allah.“ (Et-Tirmizi, 3451)